Poslušajmo predvsem sebe oz. spremljajmo, kako deluje hrana in način prehranjevanja na nas. Opazujmo počutje takoj po obroku, pol ure po obroku, koliko časa smo siti itd. Imamo po obroku energijo ali smo utrujeni? Se počutimo prijetno ali sta glava in telo »težka«? Ne zapletajmo se z izgovori kot npr.: »Vsa kri po obedu je šla v želodec, zato sem utrujen in brez moči«. Hrana nam mora dati moč takoj po obroku.

Osebni pogledi in znanje o hrani in prehranjevanju so različni, kot smo pač različni ljudje. Sam se prehranjujem večinoma brezmesno in brez alkohola; pretežno jem počasi. Spoštujem tudi drugačne poglede: občasno in na obiskih uživam tudi v manjših količinah mesa in redko v pol deci vina (najraje domače vino »tekočega« letnika in ne arhivskega). Sprejemam argumentirane poglede na prehranjevanje in pridelavo hrane. Odbijajo me agresivni predlogi, čeprav dobronamerni.

Osebna izkušnja: Zelo rad sem jedel meso, okus mi je tudi sedaj še všeč. Podobno je z alkoholom. Kakšnih deset let sem »se trudil«, da bi jedel čim manj mesa. Po novoletnih praznikih ob koncu leta 2006 pa sem si sproščeno vzel enotedensko pavzo brez mesa, alkohola in kave. Nato sem pavzo podaljšal kar za več let.
Z zmanjševanjem deleža »agresivnih« živil se postopoma poveča senzitivnost telesa oz. čutil, kar je včasih tudi moteče. Npr. sedaj hitro občutim, katera živila so manj kvalitetna (težko mi »padejo« na želodec); bolj občutim razna sevanja; kadar popijem 1 dl vina, ga zelo čutim.

Z izbiro prehrane vplivamo na svoje zdravje in zdravje planeta. Švedska je pripravila dokument Okolju prijazne izbire hrane (julij 2009), ki se začne z besedami: »Meso - govedina, jagnjetina, svinjina in piščanec - je skupina živil, ki ima največji vpliv na okolje.« Več si lahko preberete tukaj.

Spremembe uvajajmo počasi, zmerno in se jih veselimo ter sproščeno opazujmo, kaj se dogaja z nami. Najprej si dovolimo, da se sproščeno razvije ideja oz. misel. Npr.: Ne bom jedel mesa, ker bom bolj zdrav in bom tako pomagal tudi naravi. (Sicer nam je narava na razpolago, vendar si jo jemljimo bolj prijazno - ne tako agresivno, kot to počnemo.)

»Da podaljšaš življenje, zmanjšaj obroke.« (Benjamin Franklin)

Priprava prehrane

Umirjena pozornost pri pripravi hrane naredi obrok kakovostnejši. Verjetno opazite, da je obrok okusnejši in počutje po njem boljše, če si vzamete za pripravo in obed dovolj časa in pozornosti. Pozornost je priporočljiva pri vseh opravilih, povezanih s hrano (nabiranje, kupovanje, čiščenje, kuhanje …) – vedno deluje formula prijazne aktivnosti.
Bodite pozorni na drobne detajle; npr. sam najprej naoljim solato, potem solim in dodam par kapljic vode, na koncu okisam -  kis in sol tako manj »razjedata« solato.

Hrana se prijazneje skuha na živem ognju, najboljše na štedilniku na drva. Tudi plin je dober; manj prijazno je kuhanje na elektriko (obsevamo hrano), najmanj prijazna je mikrovalovna pečica. Hrana naj bo kuhana, vendar ne razkuhana. Priporočamo uporabo litoželezne posode in pripomočkov (kuhalnice, deske za rezanje itd.) iz lesa. Najkvalitetnejša pa je surova hrana.
Priprava in uživanje hrane in pijače naj bo čimbolj obred oz. ritual. Ob začetku obeda si vzemimo par sekund časa za umiritev. Tudi priprava in pitje kave, čaja in drugih pijač je pogosto socialni ritual. Prijateljica trdi, da je kava boljša, ko je osredotočena na mešanje sladkorja … velja poskusiti.

Sestava hrane

Osebno mi najbolj ustreza naslednja »piramida prehrane«:
1. največ surove zelenjave in sadja - sezonske in lokalne, še raje lastne in iz ekološke pridelave, kvalitetna olja (ogrščično oz. repično, oljčno, laneno idr.), jedrca oz. oreščki;
2. sveže narejeni nesladkani sokovi iz zelenjave in sadja; žitarice (kosmiči);
3. kuhana zelenjava in fermentirani mlečni izdelki;
4. »predelana« hrana zelenjavnega izvora (kruh, testenine, itd.);
5. modre ribe, severnomorske ribe in jajca;
6. najmanj ali nič mesa in rib iz ribogojnic ter suhomesnih proizvodov.
Čimbolj se izogibam sladkorju in njegovim nadomestkom ter beli moki. Žal tudi kravje mleko ni kakovostno hranilo. Alkohol vnaša v telo manj prijazne vibracije, podobno kava in pravi čaj.

Sam opažam, da sem resnično sit ob koncu obroka le, ko je velik del obroka sestavljen iz sveže zelenjave. Kuhane hrane (npr. špagete) lahko pojem, kolikor je vidim, potem sem utrujen in čez par ur ponovno sestradan. Pri mesnem obroku je še slabše.

Preudarno in zmerno jemljimo dodatke k prehrani (vitamine, minerale …). Osnovna zdravila so način življenja, prehrana in voda.

Način prehranjevanja

Vedno bodimo umirjeno pozorni, kaj počnemo – tudi, ko jemo.
Marsikje lahko slišite nasvet, da je želodec najbolje napolniti do pol s hrano, še četrt z vodo, četrt pa pustiti prazno.
Iz ekoloških, zdravstvenih in gastronomskih razlogov uživajmo hrano, pakirano v steklu in večji embalaži. Pozorno poskusite enako pijačo pakirano v steklu in v pločevinki.

Če potrebujete odvajala, se zamislite o svojem načinu življenja, prehrani itd. Ko si pomagate z odvajali (tudi z naravnimi, kot so kava, mineralne vode in drugo) se zavedajte, da so takšna odvajala neprijazna, zato jih želi telo čimprej izločiti.